Parodontoza in zdravljenje parodontalne bolezni

Parodontologija je veja dentalne medicine, ki se ukvarja z zdravljenjem parodontalne bolezni oz. parodontoze, bolezni podpornih struktur zob (kost, cement, parodont, gingiva ).

Če ste že opazili simptome parodontoze oz. parodontalne bolezni, se nemudoma oglasite pri nas, da vas specialisti parodontlogi pregledajo in pričnejo z ustrezno terapijo. Danes se z novimi metodami dosegajo izjemni rezultati in zdravljenje parodontitisa dosega popolnoma nove dimenzije.

Zakaj nas napade parodontoza oz. parodontalna bolezen?

Vnetne spremembe dlesni (gingive) imenujemo gingivitis, in če vnetje vključuje globje strukture govorimo o parodontitisu, ki mu rečemo tudi parodontoza ali parodontalna bolezen.

V prvi vrsti je vzrok za nastanek teh bolezni slaba higiena ustne votline, oziroma kopičenje bakterij (plaka), zobni kamen, ostanki hrane, slabi protetični nadomestki. Parodontitis oz. parodontoza je med drugim dedna bolezen.
Bolezni parodonta se lahko pojavijo tudi kot posledica nekaterih sistemskih bolezni (sladkorna bolezen, levkemija, AIDS…) ali zaradi kajenja cigaret, katero je med obolelimi velikokrat prisotno.

Gingivitis

Prvi simptomi gingivitisa (vnetja dlesni ) so rdeča dlesen in krvavitev, ko gingiva (zobno meso) postane pogosto rdeče in začne rahlo krvaveti. Vse se začne z akumulacijo dentalnega plaka (naslage bakterij) okoli zobnega vratu ali tudi zaradi zanemarjanja ustne higiene. Kasneje se plak mineralizira, nastane zobni kamen in čiščenje ni več tako preprosto.

Parodontalni žep

Če vnetje gingive ne izgine,  se gingiva začne počasi ločevati od zoba in tako pride do parodontalnega žepa. Ko se žep enkrat razvije, je potrebno veliko truda, da se rehabilitira.

Če gre za parodontitis (parodontoza ali parodontalna bolezen), ne čkati!

Parodontitis ali parodontoza je okužba, ki prizadene kosti, ki podpirajo zobe, kar lahko vodi do izgube zob. Vzrok parodontalne bolezni so bakterije, ki živijo v naših ustih. Statistike kažejo, da 30% do 40% ljudi trpi zaradi te bolezni. Parodontalna bolezen (parodontitis ali parodontoza) je eden od najpogostejših vzrokov izgube zob pri odraslih. Večina ljudi ne ve, da ima parodontozo, ko pa se začnejo zavedati je lahko že prepozno, zato je pomembno zobozdravnika obiskati ob prvih simptomih parodontoze.

Zrahljani zob

Koraki parodontalne bolezni privedejo do poslabšanja parodontalnega ligamenta in podporne kosti. To je že resna situacija in lahko pride do zrahljanosti zoba.

Poleg slabe ustne higiene, je tudi genetika tista, ki je eden izmed vzrokov parodontalne bolezni.

Za preprečitev razvoja parodontoze, je potrebno pravočasno reagirati in poiskati strokovno pomoč.

Kaj je parodontitis oz. parodontalna bolezen (parodontoza)

Parodontitis oz. parodontalna bolezen je kronična okužba, ki prizadene dlesni in kosti, ki podpirajo zobe in lahko vodi do izgube zob.

Vzrok parodentoze so številne bakterije, ki živijo v naših ustih in se množijo zaradi neustrezne ali slabe higiene. Statistika kaže da 30% do 40% ljudi trpi zaradi te bolezni, kar je tudi najpogostejši vzrok izgube zob pri odraslih.

Če opazite simptome parodontalne bolezni na zobu ali dlesni, se obrnite na nas, da na podlagi pregleda izberemo ustrezno terapijo.

Pri parodontitisu se običajno ne pojavi bolečina, če zobje niso zelo zrahljani ali dokler se ne prične gnojno stanje. Če pride do uničenja več kosti, so zobje nekoliko bolj zrahljani in spreminjajo položaj. Pogosto se sprednji zobje držijo nekoliko ven.
Eden od glavnih vzrokov parodontitisa je dentalni plak. Dentalni plak je naslaga, ki se deponira na zobeh in vsebuje številne mikroorganizme.

Poleg dentalnega plaka, ki je glavni vzrok parodontoze, obstajajo tudi številni drugi vzroki za nastanek parodontitisa.
Bakterije, ki so zavarovane znotraj subgingivalnega plaka prosto rastejo in se razmnožujejo, plak delno mineralizira, in na ta način nastane subgingivalni kamen. Njega ni mogoče odstraniti doma z ustno higieno, temveč le s strokovnim čiščenjem pri zobozdravniku. Subgingivalni plak in zobni kamen omogočajo razvoj velikega števila bakterij v območju pod ravnijo gingive, tako imenovani gingivalni žep.
Današnji posegi in najnovejša tehnologija omogočajo, da se parodontalne bolezni hitreje odkrijejo in zdravijo ter omogočajo izjemne rezultate.

Povzročitelj parodontalne bolezni (parodontoza)

Dentalni plak je brezbarvna sluzasta naslaga, ki se kopiči na zobeh in tudi na drugih mestih v ustni votlini. Osnova za nastanek dentalnega plaka je slina. Nastane nekaj minut po umivanju zob in ga ne moremo odstraniti s spiranjem.

Zobni kamen je mineralizirani dentalni plak in nastaja s kopičenjem dentalnih soli. Minerali v zobnem kamnu prihajajo iz sline. Tam se nahajajo predvsem kalcij, magnezij in fosfor. Postopek mineralizacije dentalnega plaka poteka relativno hitro ( 12-14 dni). Hitrost je odvisna predvsem od sestave sline in oralne higiene. Zobni kamen pri nastanku parodontoze ustvarja retencijska mesta za kopičenje plaka in onemogoča samočiščenje in vzdrževanje ustne higiene. Prav tako spodbuja mehanski pritisk na prosto gingivo, kar vodi do umika zobnega mesa.

Anatomske anomalije igrajo pomembno vlogo pri nastanku in razvoju parodontalne bolezni. Anomalija oblike zoba se nanaša na slabo oblikovane krone zoba, kjer prihaja do povečanega kopičenja plaka. Anomalija položaja zoba se nanaša na različne ortodontske anomalije enega ali več zob, kot tudi različnih nepravilnih razmer med zgornjo in spodnjo čeljustjo. Takšne anomalije so poševni zobi, tesnoba zob, globok preklop, odprt ugriz itd..

Zadrževanje hrane vključuje vtiskovanje hrane v gingivo, tudi v globoka tkiva, kar vodi do ustvarjanja podlage za razmnoževanje bakterij. V zdravih ustih ne prihaja do zadrževanja hrane, ker naravna oblika zoba in njihov medsebojni stik to preprečuje.

Do vtiskovanja hrane lahko pride zaradi več razlogov:

• karies zoba na mestih kjer se zobje dotikajo. Ustvarja prostor za vtiskavanje hrane
• izguba zoba vodi do tega, da se sosednji zobi premikajo naprej, kar moti niz in zaradi tega se izgublja stik med zobmi
• neustrezna polnjenja in protetska dela zaradi slabega ustanovljenega stika med zobmi, lahko privede do zadrževanja hrane
• obraba zoba zaradi velike obrabe zobne snovi lahko omogoči zadrževanje hrane
• migracije zob, ki vodijo do zobnega razhajanja in izgube stika med njimi

Slabe navade lahko prispevajo k razvoju parodontoze, tako da olajšajo in pospešijo kopičenje dentalnega plaka. To vključuje predvsem:

• Žvečenje hrane le na eni strani čeljusti je navada, do katere pride najpogostejše zaradi bolečine ali pomanjkanja zob ne eni strani čeljusti. Kot posledica tega, je na strani na kateri se ne žveči odsoten samočistilni mehanizem. Na zobeh se zelo hitro ustvarjajo naslage in zobni kamen. Vse to vodi k vnetju gingive in pojavi parodontitisa.
• Dihanje skozi usta zaradi tega ker ne morejo dihati skozi nos. Zaradi tega je del gingive izpostavljen delovanju zraka in postane suh. Posledica tega je, da se izključi antibakterijsko delovanje sline. Mikroorganizmi v plaku se hitro razmnožujejo, kar pospešuje vnetni proces.
• Konzumacija le mehke in tekoče hrane ni abrazivna in učinek samočiščenja manjka ali je minimalen. To vodi do pospešenega ustvarjanja plaka.
• Kajenje preprečuje normalen pretok krvi v tkivih, kar zmanjšuje naravno samoobrambo organizma

Simptomi parodontoze

Na žalost je parodontalna bolezen zahrbtna. Pogosto so simptomi zelo blagi, večina ljudi se ne zaveda, da jo ima, dokler ni prepozno.
Zgodnji simptomi parodontitisa (parodontoze):

• občasne ali stalne bolečine zob ali zobnega mesa,
• pogoste krvavitve in bolečine med ščetkanjem zob,
• vnetje in rdečica zobnega mesa (dlesni, gingive)
• neprijeten zadah iz ust
• umik gingive/dlesni, zobnega mesa,
• zrahljani zob, izguba zoba

Zanemarjanje simptomov pripelje do ogroženosti vašega celotnega zdravja in do nastanka različnih sistemskih bolezni.

Oblike parodontalne bolezni

Parodontoza se lahko razlikuje po pretoku (hitrosti napredka), razširjenosti (velikosti prizadetega območja zobnega korena) in napredku (obseg nastale škode).

Kako hito napreduje parodontoza?

Parodontoza se po hitrosti napredovanja deli na na agresivni in kronični parodontitis.

Agresivni parodontitis se običajno pojavi v puberteti ali adolescenci, in redko pri starejših. Ta oblika parodontitisa se pojavi nenadoma, pogosto z navidezno zadovoljivo ustno higieno in ima pomembno dedno komponento. Hitro napreduje in vodi do izgube podpornih struktur mladih stalnih zob. Potrebno je hitro in odločno zdravljenje in izvedba intenzivne ustne higiene doma, z namenom ustavljanja vnetja in preprečevanja njene ponovitve.

Kronični parodontitis se pojavi kasneje v življenju, večinoma po 40. letu. Napreduje počasi (čez nekaj let), v njegovem poteku se menjajo mirna obdobja z akutnimi napadi, ki jih lahko spremlja gnojenje, otekline, bolečina in neprijetni zadah. Tudi ta oblika parodontitisa povzroča nepopravljivo škodo na podpornih aparatih za zobe, in če se pravočasno ne zdravi, lahko vodi do njihove izgube.

Razdelitev parodontoze po razširjenosti

Število zob in zobne površine (natančneje, površina zobnega kamna), ki so prizadete s parodontalno boleznijo, se precej razlikujejo med posameznimi bolniki. Lahko je prizadeta le ena ali dve površini zoba, pa vse do vseh površin zob.  Glede na število prizadetih površin zob, parodontitis delimo na lokalizirani in splošni – lokalizirani prizadene do 30% vseh površin zob, splošni prizadene več kot  30% površine. Obe obliki parodontitisa, tako akutni kot kronični se lahko pojavita v lokalizirani ali splošni obliki.

Razdelitev parodontoze po napredku

Napredovanje označuje v kolikšni meri je vnetna reakcija poškodovala podporne strukture zoba. Napredovanje je rezultat hitrosti napredovanja parodontitisa (agresivni ali kronični) in časa, v katerem je deloval. Po napredku je parodontitis razdeljen na začetni, zmerni in napredni. Obstajajo strokovni kriteriji za določanje vsake oblike, vendar je že pomen vsakega imena dovolj razumljiv, tudi brez njihovega poznavanja. Vsaka oblika parodontitisa se lahko po obsegu poškodbe parodontalnih struktur razvrsti v eno od teh kategorij. Pri tem agresivni parodontitis bistveno hitreje doseže napredno fazo (v manj kot enem letu), medtem ko kronični traja dlje časa, pogosto več let.

Parodontoza na rentgenskem posnetku

Na rentgenskem posnetku se vidijo posledice parodontalne bolezni in ne samo vnetna reakcija. Kot najpomembnejša sprememba se opazi izguba kosti okoli zoba in del „prostega“ zobnega korena, ki se nahaja nad nivojem kosti. Kost je okoli tega dela resorbirana zaradi vnetnih procesov, in zob je izgubil del parodontelnega vlakna, ki je bil povezan za to območje korena. Zato je izguba kosti, vidna na rentgenski sliki, pravzaprav izguba celotne pritrditve zoba – na mestu kjer manjka kost, manjkajo tudi strukture katere zob povezujejo s kostmi.

Za postavljanje diagnoze parodontalni bolezni se najpogosteje uporabljajo panoramski rentgenski posnetki (t.i. ortopan) in „majhni“ intraoralni posnetki. Ortopan je primernejši, saj istočasno zagotavlja vpogled v stanje parodonta vseh zob. Že pri navadnem pregledu posnetka lahko vidimo, ali je prišlo do resorpcije kosti in v kakšni meri je napredovala. Natančneje, rob kosti se pri zdravem zobu nahaja v ravni vrata, in koren se po vsej dolžini nahaja „znotraj“ kosti. Ko parodontitis napreduje, se rob kosti vse bolj odmika od zobnega vratu in potegne  v smeri vrha korena, tako da del korena začne „štrleti“ iz kosti. Ta pojav, ki je viden na rentgenskem posnetku, ni viden pri vizualnem pregledu zob, saj je del korena, ki „štrli“ iz kosti običajno prekrit z gingivo. Ker vsak parodontitis spremlja gingivitis, je gingiva pogosto otečena in povečana, skriva veliko napako, ki se nahaja v kosteh in je vidna na rentgenskem posnetku. Včasih je gingiva tudi umaknjena v smeri resorpcije kosti in ne skriva te napake. V tem primeru se tudi z vizualnim pregledom vidi izpostavljeni del zobnega korena. To je običajno primer pri zdravljenem parodontitisu, ko se po umiritvi vnetja otečena gingiva zmanjša in spušča na raven resorbirane kosti.

Parodontni absces

Parodontalni absces je zelo boleč in kritičen pojav, ki nastane kot posledica nezdravljenega parodontalne bolezni oz. parodontitisa. To je zbir gnoja, ki se tvori v parodontalnem območju in se kaže kot boleča oteklina v področju korena zoba.

Gnoj nastane med hudo vnetno reakcijo in je sestavljen iz razgrajenih ostankov bakterij in poškodovanih tkiv. Gosta rumenkasta tekočina ima neprijeten vonj. Med parodontitisom v parodontnem žepu nastaja večja ali manjša količina gnoja, ki v začetku prosto teče čez luknjo žepa.
Ko parodontitis napreduje v globino ali se luknja žepa zapre, gnoj ne more več iztekati, tako da nastane parodontalni absces. Kot pri vseh abscesih je potrebno pri zdravljenju nujno omogočiti odtekanje  gnoja, kar je mogoče storiti skozi odprtino v žepu ali kirurško.  Po izteku gnoja in prenehanju simptomov je potrebno opraviti zdravljenje naprednega parodontitisa, ki je povzročil nastajanje abscesa.

Obstaja tudi kronična oblika abscesa, ki se ne kaže z otekanjem. Ta oblika ustvarja fistulo – kanal, čez katerega gnoj odteka iz območja vnetja v ustno votlino. Ker gnoj prosto odteče in se ne kopiči, ne nastane absces, oteklina in bolečina. Fistulo lahko vidimo kot izboklino na gingivi premera nekaj milimetrov, skozi katero pri pritisku okoli gingive izteče gnoj. Čeprav subjetktivni simptomi v taki obliki vnetja pogosto izostanejo, je potrebno nujno zdravljenje, saj je očitno da gre za napredno aktivno vnetje, ki povzroča nepopravljivo škodo parodonta.

Zdravljenje parodontoze oz. parodontalne bolezni in terapija

Zdravljenje parodontoze oz. parodontalne bolezni temelji na odstranjevanju vsega, kar povzroča lokalno draženje in preprečuje odstranjevanje plaka, ki spodbuja vnetje dlesni.

To vključuje odstranitev zobnega kamna, čiščenje „žepa“, odstranitev slabih zalivk in protetičnih nadomestkov in izdelava novih. Če je absces prisoten, se predpišejo tudi antibiotiki.

Po posvetovanju z bolnikom specialist parodontolog naredi načrt terapije.

V zgodnji fazi parodontalne bolezni lahko zdravite brez posledic s pravilnim ščetkanjem in čiščenjem z zobno nitko.

Parodontološki tretmaji

Obstajata dve metodi zdravljenja. Specialist parodontolog  oceni ali je dovolj konservativna metoda ali bi bil potreben kirurški poseg.

Konservativne metode:

• Podrobno izobraževanje o ustni higieni.
• Globinsko čiščenje zobnega kamna, plaka ter poliranje korena zoba.
• Osnovno zdravljenje

Kirurške metode:

• Zmanjševanje žepa.
• Regeneracija tkiva in kosti.
• Preoblikovanje gingive in podaljšanje krone zoba.
• Vezno-tkivni transplatati.
• Transplatati kosti.

Osnovna terapija parodontalne bolezni

Pred začetkom parodontalne terapije pacienta zelo podrobno seznanimo z boleznijo, kakor tudi s pravilnim vzdrževanjem ustne higiene. Zelo pomembno je, da je pacient motiviran in v času terapije kar se da aktivno sodeluje.

Cilj osnovne terapije

terapije je odpravljanje in preprečevanje pojava supra in subgingivalnega bakterijskega plaka na površini zoba, oz. nadzor obstoječe okužbe in zaustavitev napredovanja bolezni.